J. IN I. PUCIHAR - MOJ PRIJATELJ KLAVIR 1 - NOVA IZDAJA

PREDGOVOR AVTORICE Po večletnem preizkušanju, raziskovanju, preučevanju različnih klavirskih začetnic in metod klavirskega pouka sem na vztrajno Jakovo pobudo in prošnjo nekaterih kolegov ter študentov skušala v eno knjigo strniti tisto, kar se mi trenutno zdi najpomembnejše in se je pri praktičnem delu z učenci izkazalo za zanimivo, lepo in uspešno. Seveda so to moje izkušnje. Pri pedagoškem procesu pa gre za dinamičen, večno spremenljiv odnos, v katerega tako pedagogi kot učenci nenehno vnašamo svoja izkustva, čutenje, energijo. Zato bi bila vesela in počaščena, če bi v ''učbeniku'' iskali in našli ideje, predloge (sicer sistematično razporejene) za lastno ustvarjalno domišljijo, ki bi odpirala pota novim skladbicam (še posebej za tako pomembno branje A-vista), novim spremljavam, variacijam, načinom improvizacije, dodajanju spremljav pesmicam, odkrivanju in raziskovanju dinamike (iz tega razloga nekatere skladbe nimajo dinamičnih oznak) … ''Učbenik'' temelji na prepričanju, da morajo otroci glasbo živeti preden jo razumejo; da je treba dati prednost življenju pred formalno perfekcijo in zato zbujati vitalne slušne in ritmične vrednote ter nato harmonizirati védenje, čutenje in delovanje. In ko smo ljubeče in strastno ustvarjalni, smo na dobri poti, saj glasba podpira notranje življenje človeka in s tem bistvene človeške kvalitete: ljubezen, voljo, čutnost, inteligenco, kreativnost … Petje in igranje pesmic po posluhu v otroku na naraven način zbuja glasbene kvalitete; občutek za ritem, tempo, taktovski način, binarno ali ternarno delitev, za intervale, lestvice, akorde, za tonalnost (ali modalnost), za jezik in njegovo poetično vrednost. To je odličen način za razvijanje notranjega poslušanja, ki je osnova avtentične muzikalnosti. Zato menim, da bi morali peti in igrati pesmi po posluhu od prve ''učne'' ure in skozi vso glasbeno šolanje (in še dlje); seveda s stopnjevanjem zahtevnosti (dodajanje vse težjih spremljav, transpozicij, kadenc, variacij …). Nekaj slovenskih in evropskih pesmi je zbranih proti koncu knjige, saj je branje le-teh namenjeno bolj učiteljem kot učencem. Prav tako je s ''tehničnim kotičkom''. Vsaj tako pomembna kot igranje po posluhu je improvizacija, ki ob vsem zgoraj naštetem zajema najbolj osebni element notranjega življenja; dušno odprtost in inspiracijo, kar je nenadomestljivo. Predlogi za improvizacije so na koncu vsakega poglavja kot nekak povzetek; lahko se jih poljubno ponavlja, prilagaja, spreminja (karakter, ritem, tonaliteto …) do naslednjega predloga. Glasba bogati človeka z močjo zvoka in ritma, z melodijo in harmonijo ter ''dviguje'' kulturno zavest z lepoto, ki jo izžarevajo umetniška dela (tudi najpreprostejša). Obilje tega bogastva vam želim. Ilonka Pucihar